Endometrioza je kronična vnetna ginekološka bolezen, za katero je značilna prisotnost endometriju podobnega tkiva zunaj maternice, ki prizadene približno 10 % žensk v rodni dobi – 190 milijonov žensk po vsem svetu.

 

Pri mnogih bolnicah je povezana s kronično bolečino in z drugimi spremljajočimi simptomi. Zdravstveno breme endometrioze vključuje kronično bolečino in znatne življenjske stroške v višini 27.855 USD na leto na bolnico, kar pomeni, da letni stroški zdravstvenega varstva za endometriozo znašajo približno 22 milijard USD samo v ZDA in 12,5 milijarde GBP v Združenem kraljestvu. V to so zajeti stroški zdravljenja, stroški zdravstvene oskrbe in stroški nastali ob izostanku iz dela. Ženske z endometriozo namreč v povprečju izgubijo 11 ur dela na teden, kar je podoben odstotek kot pri drugih kroničnih boleznih, vključno s sladkorno boleznijo tipa 2, Crohnovo boleznijo in revmatoidnim artritisom.

 

Čeprav več kot 50 % odraslih žensk z diagnozo endometrioze poroča o pojavu hude bolečine v medenici že v puberteti, večina mladih žensk z endometriozo ne prejme pravočasnega zdravljenja. Skoraj 60 % žensk obišče tri ali več zdravnikov, preden se postavi diagnoza endometrioze. Povprečno (svetovno gledano) ženska dobi diagnozo po sedmih letih simptomov.

 

Endometriom jajčnika ali globoko endometriozo je mogoče diagnosticirati s slikanjem, a obstaja izziv za ženske z endometriozo, saj do ustreznih pregledov pridejo, če so geografsko, ekonomsko in socialno sposobne doseči napotitev in oceno izkušenega specialista za slikanje.  Pri ženskah s površinsko peritonealno boleznijo je dokončna diagnoza s kirurško oceno omejena. Kirurški način postavljanja diagnoze (laparoskopija) je tistim s simptomi, ki veljajo za dovolj resne in življenjsko nevarne ter kjer ni odziva na empirično zdravljenje, po navadi dostopen. A tudi v takšnih primerih velikokrat ostajajo stigme, nezaupanja in napačna dojemanja bolečine ali plodnosti, ki jih lahko poganja rasizem ali elitizem, ter geografske in ekonomske ovire za dostop do ustreznih kirurgov, ki se ukvarjajo z endometriozo.

 

Poleg dostopa do ustreznega, usposobljenega zdravnika širok razpon simptomov, povezanih z endometriozo – od katerih so mnogi stigmatizirani ali normalizirani – zmanjšuje verjetnost napotitve in podaljšuje čas do napotitve k ustreznim specialistom. Ta zamuda pri diagnozi neposredno prizadene bolnice.

 

Diagnosticiranje endometrioze

Ultrazvok in slikanje z magnetno resonanco

Študija ENDO je vključila 131 žensk iz splošne populacije, ki niso bile na ginekološkem pregledu, med katerimi je bilo slikanje z magnetno resonanco uporabljeno za diagnosticiranje endometrioze. Endometriozo so potrdili pri 11 % slikanih žensk.

Slikanje z magnetno resonanco se torej lahko uporablja za diagnosticiranje endometrioze pred operacijo, vendar odsotnost ugotovitev na slikanju ne izključuje endometrioze, zlasti pri površinski peritonealni bolezni.

Čeprav je občutljivost transvaginalne ultrazvočne preiskave največja le za endometriome, tehnološki napredek in napredek pri usposabljanju izboljšujeta odkrivanje vseh tipov endometriotskih lezij. A tudi tukaj velja, da odsotnost ugotovitev na pregledu ne izključuje endometrioze.

Saline infusion sonoPODography pa je nova tehnika, s katero je morda mogoče diagnosticirati površinsko peritonealno endometriozo na ultrazvoku, čeprav se mora ta metoda še uveljaviti.

 

Laparoskopska diagnoza  

Pri bolnicah s sumom na endometriozo, pri katerih slikanje ni pokazalo očitne patologije medenice ali pri katerih empirično zdravljenje ni bilo uspešno, se za diagnozo priporoča laparoskopija. Laparoskopija pri endometriozi mora vedno vključevati celovit pregled trebušne in medenične vsebine. Histopatološka potrditev je idealna; vendar so histološke definicije za endometriozo ostale desetletja nespremenjene. Raznolikost endometrioze (o tem več pišem v članku TUKAJ) je torej dodaten izziv pri diagnostificiranju.

Skoraj 40 % laparoskopij, opravljenih zaradi bolečine v medenici, ne odkrije nobene patologije.

 

"Delovna diagnoza" verjetne endometrioze 

Pri ženskah z velikim sumom na endometriozo, pri katerih slikanje ni pokazalo očitne medenične patologije in laparoskopija ni bila opravljena ali se čaka nanjo, je lahko v pomoč dajanje "delovne diagnoze" verjetne endometrioze in spodbujanje zgodnjega zdravljenja brez čakanja na dokončnejšo diagnozo. Lahko se tudi razmišljanja o sodelovanju več specialistov za celostno zdravljenje, ki je osredotočeno na posamezno bolnico. To je nastajajoči koncept, za katerega nekateri ljudje izmenično uporabljajo izraza "delovna" in "klinična" diagnoza.  

 

Zapoznela diagnoza

Endometrioza se lahko pojavi v kateri koli starosti, pri čemer nekatere bolnice poročajo, da so se simptomi bolečine v medenici pojavili ob ali kmalu po telarhi (začetku razvoja dojk pri dekletu) ali menarhi (prvi menstruaciji). Med ženskami z endometriozo, diagnosticirano v odrasli dobi, skoraj petina poroča, da so se simptomi pojavili pred 20. letom, dve tretjini pa poročata o nastopu pred 30. letom. Natančen čas začetka bolezni pri endometriozi ni znan, saj se morajo simptomi pojaviti in dovolj vplivati ​​na življenje, da dobijo "napotnico za dokončno diagnozo". Poleg tega so bili nespecifični simptomi, kot je dismenoreja (boleča menstruacija), pogosto zdravljeni s hormonskimi zdravili brez upoštevanja endometrioze! (Medtem ko je trenutno priporočilo, da se zavedamo in upoštevamo delovno diagnozo verjetne endometrioze).

 

Tako raznolika nespecifična simptomatologija, normalizacija bolečine v medenici, (ne)ozaveščenost zdravnikov o endometriozi ter ekonomski in geografski dostop do oskrbe prispevajo k zamudi v povprečju sedem let od pojava simptomov do kirurške diagnoze.

 

Dolgotrajno spremljanje endometrioze

Pri ženskah s potrjeno endometriozo je treba razmisliti o nadaljnjem spremljanju, vključno s psihološko podporo, s ponovno oceno in revidiranim načrtom zdravljenja, če se simptomi pojavijo, ponovijo ali poslabšajo čez čas. Vendar pa ni nobenih dokazov o koristih rednega dolgotrajnega spremljanja (na primer slikanja) za zgodnje odkrivanje ponovitve endometriotske lezije, zapletov ali maligne transformacije v odsotnosti zapletenih ovarijskih tvorb ali endometrioze globokega črevesa.

Glede na vse več dokazov zaradi tveganja za večsistemska stanja celostno zdravstveno varstvo, osredotočeno na pacienta, narekuje, da je treba povečati spremljanje s strani splošnih zdravnikov glede pojava znakov in simptomov duševnih zdravstvenih stanj, kardiovaskularnih bolezni, imunoloških in avtoimunskih motenj, prebavil ali multifokalnih bolečinskih stanj. In po potrebi je treba razmisliti o napotitvi k specialistu, ki ni ginekolog.

 

Če si želiš celostnega naravnega pristopa k uravnavanju endometrioze, vabljena v moj 8-mesečni program! Več informacij najdeš TUKAJ -

https://mojcadrofenik.com/programi/endometrioza/

 

 

 

 

Vir: Pathophysiology, diagnosis, and management of endometriosis. BMJ 2022; 379 doi: https://doi.org/10.1136/bmj-2022-070750 (Published 14 November 2022).