Bolečine so pri endometriozi skoraj vedno prisotne (obstajajo primeri, ko ni bolečin, endometrioza pa je lahko vseeno v blagi ali hujši obliki prisotna). Večinoma jih ženska doživlja pred, med in takoj po menstruaciji ali pri ovulaciji, lahko pa seveda čez cel mesečni cikel. Kaj torej lahko narediš, da se bolečine zmanjšajo?

Seveda bi najprej odgovorila - celostni pristop k zdravljenju, ampak to traja mesece in tudi leta. Ko boli pa zato, da sploh lahko razmišljamo, si priskrbimo zdravo hrano in vse ostalo potrebno pri zdravljenju, potrebujemo čim prejšnje zmanjšanje bolečine.

Seveda verjetno vsaka najprej pomisli na protibolečinske tablete. Tudi jaz sem. Po navadi začnemo z blažjimi in potem stopnjujemo, dokler "nič več ne prime". Jaz sem na koncu jemala ene takšne, ki so me "zadrogirale". Bolečina je sicer bila nekje tam, ampak je bila oddaljena. In ja, tudi moj um je bil oddaljen. Še vedno sem lahko le ležala - omamljena in nisem mogla funkcionirati.

Protibolečinske tablete - kaj moraš vedeti!

Kot zanimivost naj najprej povem, da podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da je bilo leta 2018 v Sloveniji predpisanih 1,4 milijona receptov za analgetike (kar pomeni, da je povprečno v Sloveniji prejelo vsaj en recept za analgetike 25,8 % prebivalcev). In poraba protibolečinskih tablet le strmo narašča.

O spodnjih protibolečinskih zdravilih pišem z namenom, da se ne zaciklaš v njihovo jemanje in stranske učinke, ki jih lahko povzročijo. Eno je, če se protibolečinsko vzame tu in tam, drugo je pri endometriozi, ko so bolečine pogoste ali celo kronične/ vedno prisotne. Daljše jemanje je obvezno pod nadzorom zdravnika!

Nesteroidna protivnetna zdravila

Nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID) so zdravila, ki se uporabljajo za lajšanje bolečin, zmanjšanje vnetij in zniževanje visoke telesne temperature. Pogosto se uporabljajo za lajšanje simptomov, kot so: glavoboli, boleče menstruacije, zvini in nategi, prehlad in gripa, koronavirus, in pri boleznih, kot je artritis, ki lahko povzročijo dolgotrajne bolečine. To so tista protibolečinska zdravila, ki jih verjetno najbolj poznamo: Brufen, Nalgesin forte, Naklofen duo, Olfen, Naprosyn... Zaradi tveganja za želodec, se morajo ta zdravila vedno jemati po jedi!

Proizvajalci teh zdravil poročajo o tem, da možni neželeni učinki nesteroidnih protivnetnih zdravil med drugim vključujejo:

-prebavne motnje – vključno z bolečinami v trebuhu, slabostjo in drisko, želodčne razjede – lahko povzročijo notranjo krvavitev in anemijo. Za zmanjšanje tega tveganja vam lahko predpišejo dodatna zdravila za zaščito želodca;  

-glavobole;  

-zaspanost, omotico;

-alergijske reakcije. 

V redkih primerih celo

- težave z jetri, ledvicami ali srcem in krvnim obtokom, kot so srčno popuščanje, srčni napadi in možganska kap.

NSAID zraven tega, da povzročajo želodčne krvavitve in razjede, povzročajo poškodbe želodčne sluznice, kar lahko povzroči težave s črevesno prepustnostjo in malabsorpcijo - slabo absorbcijo. 

V študiji iz leta 1998 so znanstveniki opazovali vpliv nesteroidnih protivnetnih zdravil na prepustnost (puščajoče črevesje) in ugotovili, da so bile "spremembe črevesne prepustnosti bistveno bolj izrazite in pogoste" pri nesteroidnih protivnetnih zdravilih, ne glede na to, katero vrsto so pacienti jemali. Študija iz leta 2011, ki je preučevala, ali se je mogoče izogniti poškodbam črevesja zaradi nesteroidnih protivnetnih zdravil, je pokazala, da »še vedno ni dokazane metode za preprečevanje ali zdravljenje poškodb tankega črevesa zaradi nesteroidnih protivnetnih zdravil. Najenostavnejša metoda je prenehanje jemanja teh zdravil.«

Naj le pripomnim, da je prepustno črevo velik problem, ki ga mora naglasiti veliko žensk z endometriozo. Želja je, da se telo redno čisti vseh toksinov in vsega, kar je odslužilo svoje delo v organizmu. Skozi prepustno črevo pa se nam lahko v krvni obtok marsikaj od tega vrne, kar povzroča le še dodatne težave.

Poleg tega se za tiste ženske, ki se poskušajo boriti proti endo in zanositi kaže, da obstajajo povezave z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili in povečanimi stopnjami spontanih splavov. Ena študija je pokazala, da imajo ženske, ki so jemale nesteroidna protivnetna zdravila v zgodnji nosečnosti, 2,4-krat večjo možnost spontanega splava kot tiste, ki niso. Omeniti velja, da je treba to posebno težavo, ki povezuje nesteroidna protivnetna zdravila in spontani splav, dodatno pregledati, celotna medicinska skupnost še ni prepričana o tem, vendar je dobro opozoriti, da bi to lahko bila možnost, če poskušate zanositi.

 

Inhibitorji protonske črpalke - zdravila za zaščito želodca

Rada bi ti predstavila enega od možnih vzorcev, v katerega se zaplete ženska z endometriozo/  oziroma vsak človek z bolečinami. Kdo ve, morda se najdeš?

Vzorec: endo bolečina - jemanje protibolečinskih tablet - težave z želodcem - jemanje zdravil za želodec - težave s prebavo in absorbcijo - slab imunski sistem - več vnetij v telesu, več stresa za telo - še več bolečin - še močnejše tablete, itd...

Veliko žensk, s katerimi delam ali se pogovarjam, imajo težave s prebavnom traktom - začenši s težavami z želodcem. Po navadi smo diagnostificirane z GERB-om/ refluksom ali preveč kisline v želodcu. Tudi jaz sem bila. In sem seveda nekaj časa jedla zdravila, ki bi naj pomagala. Ker mi je bilo po njih slabše, sem na lastno pest z njimi po nekaj meseci prenehala. To ne pomeni, da zdravila ne pomagajo. Želim te opozoriti na to, da POSLUŠAŠ SVOJE TELO!

Kaj sploh naredi inhibitor protonske črpalke, ki ga pojemo, da bi zmanjšali kislino v želodcu?

Seveda zmanjša prisotnost kisline, ki ima neposredno funkcijo razgradnje in asimilacije hranil. Ampak na dolgi rok to lahko tudi pomeni, da čeprav jemo super zdravo hrano, od nje v resnici le malo dobimo!

Še en primer, da lahko zdravilne učinkovine vplivajo na absorbcijo hranil: V neki študiji je zdravilna učinkovina omeprazol - gre za učinkovino iz skupine zdravil za zaščito želodca - zaviralci protonske črpalke - znatno vplivala na stopnje absorpcije vitamina b12 – natančneje 8,4-krat manj. Več študij povezuje antacide z zmanjšano absorpcijo kalcija, vitamina B12, železa in magnezija, dolgotrajna uporaba pa lahko povzroči izgubo kosti in zlome.

 

Opioidni analgetiki 

Zraven NSAID imamo še eno skupino zdravil, ki pomagajo pri lajšanju bolečin. To so opioidi. Zaradi opioidov bi naj v ZDA vsak dan umrlo 130 Američanov. Tožilci podjetjem Johnson&Johnson, Purdue Pharma in Teva Pharmaceuticals očitajo zavajajoče trženje protibolečinskega zdravila OxyContin in tako smo v zadnjih letih priče velikim tožbam na področju protibolečinskih tablet.

V skupino opioidnih zdravil spadajo Tramal, Todol, Doreta, Zaldiar, OxyContin, Tramaudin, Sevredol... (imena istega zdravila se lahko od države do države razlikujejo). V primeru zatiranja bolečine vsekakor delujejo, je bilo v neki študiji ugotovljeno, da opioidi tudi zmanjšajo imunski odziv za 20-30%! Druga obsežno strokovno pregledana študija je pokazala, da "opioidi lahko takoj prekinejo prvo obrambno linijo telesa pred škodljivimi zunanjimi bakterijami … njihova zloraba oslabi prirojeno imunost in je odgovorna za večjo dovzetnost za bakterijske okužbe".

 

Moj nasvet glede protibolečinskih tablet:

Zgoraj navedena zdravila so seveda v veliko pomoč marsikomu, opozorila bi predvsem rada na njihovo varno uporabo. Sama priporočam, da protibolečinska zdravila jemlješ, ko je to res potrebno in po posvetu z zdravnikom. Jaz še vedno najbolj pristajam na Lekadol. Ker zelo redko vzamem kakšno protibolečinsko tableto (pa ne, da me nikoli nič ne boli), mi v primerih, da je bolečina res neznosna Lekadol dejansko pomaga!

 

CBD in endometrioza

CBD, konoplja ali Mary Jane, kot jo radi kljičejo v tujini, se marsikomu pojavi kot možnost pri zmanjševanju bolečin. Mnoge me sprašujete o njej, a jaz osebnih izkušenj z njo (razen ene - enkratnega zavžitja smole, ki mi je bila očitno premočna in me je popolnoma odneslo) nimam, bom pa napisala nekaj o znanstvenih raziskavah iz tega področja.

Ena izmed raziskav je pokazala, da je CBD povečal antioksidativne sposobnosti in zmanjšal oksidativni stres ter tako zmanjšal kronično vnetje. In z zmanjšanjem vnetja so se endo lezije zmanjšale. CBD je tudi zmanjšal degranulacijo mastocitov (močan vzrok vnetja in bolečine pri endometriozi) in zmanjšal mediatorje, ki povzročajo nevro-senzibilizacijo, kar je zmanjšalo povečano preobčutljivost in bolečino, povezano z endometriozo.

V drugi raziskavi, ki je bila izvedena na podganah, podgane, ki so prejele CBD, niso imele le znatnega zmanjšanja velikosti endo lezij, ampak so imele tudi zmanjšano raven vnetnih imunskih celic, ki so odgovorne za nastanek novih lezij (tj. antiangiogeni učinek). To pomeni, da CBD ni samo podpiral regresije lezij, ampak je podpiral tudi manjše število lezij, ki so nastale na novo.

Zagotovo je to področje, ki je polno dvomov, zato če se odločiš za kaj takšnega, prosim poišči usposobljeno osebo, ki ti bo pomagala in pa seveda išči organsko! Neorgansko pomeni kemikalije, poškropljene po rastlinah, ki jih kadiš ali pogoltneš. Tega, sploh če imaš endometriozo, ne želiš! V Sloveniji lahko CBD dobiš tudi na recept. Spodaj pripenjam nekaj zanimivih branj na to temo.

 

Druge možnosti

Seveda obstajajo tudi manj invazivne možnosti, kako si pomagati pri bolečinah. S čim vse sem si jaz pomagala in tudi nekaj vaših idej sem zajela v kratkem predavanju, ki si ga lahko ogledaš v FB skupini Moja endometrioza, moje življenje s klikom TUKAJ.

Seveda pa te vabim, da k svojemu zdravljenju pristopiš vsestransko. Več o mojem programu si lahko prebereš TUKAJ. V mesecu marcu, ki je tudi mesec endometrioze lahko vnovčiš kar 20% POPUST na program! Popust velja za vse prijave v program do 31.3.2024!

 

Če želiš zgornje teme še bolj raziskati, priporočam:

1) Bouaziz, J., Bar On, A., Seidman, D. S., & Soriano, D. (2017). The clinical significance of endocannabinoids in endometriosis pain management. Cannabis and Cannabinoid Research, 2(1), 72–80. https://doi.org/10.1089/can.2016.0035

2) Genovese, T., Cordaro, M., Siracusa, R., Impellizzeri, D., Caudullo, S., Raffone, E., Macrí, F., Interdonato, L., Gugliandolo, E., Interlandi, C., Crupi, R., D'Amico, R., Fusco, R., Cuzzocrea, S., & Di Paola, R. (2022). Molecular and Biochemical Mechanism of Cannabidiol in the Management of the Inflammatory and Oxidative Processes Associated with Endometriosis. International journal of molecular sciences, 23(10), 5427. https://doi.org/10.3390/ijms23105427

3) Villanueva, M. R. B., Joshaghani, N., Villa, N., Badla, O., Goit, R., Saddik, S. E., Dawood, S. N., Rabih, A. M., Niaj, A., Raman, A., Uprety, M., Calero, M., & Khan, S. (2022). Efficacy, Safety, and Regulation of Cannabidiol on Chronic Pain: A Systematic Review. Cureus, 14(7), e26913. https://doi.org/10.7759/cureus.26913

4) Genovese, T., Cordaro, M., Siracusa, R., Impellizzeri, D., Caudullo, S., Raffone, E., Macrí, F., Interdonato, L., Gugliandolo, E., Interlandi, C., Crupi, R., D'Amico, R., Fusco, R., Cuzzocrea, S., & Di Paola, R. (2022). Molecular and Biochemical Mechanism of Cannabidiol in the Management of the Inflammatory and Oxidative Processes Associated with Endometriosis. International journal of molecular sciences, 23(10), 5427. https://doi.org/10.3390/ijms23105427

5) Vučković, S., Srebro, D., Vujović, K. S., Vučetić, Č., & Prostran, M. (2018). Cannabinoids and Pain: New Insights From Old Molecules. Frontiers in pharmacology, 9, 1259. https://doi.org/10.3389/fphar.2018.01259

6) Okten, S. B., Cetin, C., Tok, O. E., Guler, E. M., Taha, S. H., Ozcan, P., & Ficicioglu, C. (2023). Cannabidiol as a potential novel treatment for endometriosis by its anti-inflammatory, antioxidative and antiangiogenic effects in an experimental rat model. Reproductive biomedicine online, 46(5), 865–875. https://doi.org/10.1016/j.rbmo.2023.01.018

7) Seltzer, E. S., Watters, A. K., MacKenzie, D., Jr, Granat, L. M., & Zhang, D. (2020). Cannabidiol (CBD) as a Promising Anti-Cancer Drug. Cancers, 12(11), 3203. https://doi.org/10.3390/cancers12113203

8) Brasil, D. L., Montagna, E., Trevisan, C. M., La Rosa, V. L., Laganà, A. S., Barbosa, C. P., Bianco, B., & Zaia, V. (2020). Psychological stress levels in women with endometriosis: systematic review and meta-analysis of observational studies. Minerva Medica, 111(1), 90–102. https://doi.org/10.23736/S0026-4806.19.06350-X; Quiñones, M., Urrutia, R., Torres-Reverón, A., Vincent, K., & Flores, I. (2015). Anxiety, coping skills and hypothalamus-pituitary-adrenal (HPA) axis in patients with endometriosis. Journal of Reproductive Biology and Health, 3, 2. https://doi.org/10.7243/2054-0841-3-2

9) Henson, J. D., Vitetta, L., Quezada, M., & Hall, S. (2021). Enhancing Endocannabinoid Control of Stress with Cannabidiol. Journal of clinical medicine, 10(24), 5852. https://doi.org/10.3390/jcm10245852

10) Shannon, S., Lewis, N., Lee, H., & Hughes, S. (2019). Cannabidiol in Anxiety and Sleep: A Large Case Series. The Permanente journal, 23, 18–041. https://doi.org/10.7812/TPP/18-041

11) Russo E. B. (2016). Clinical Endocannabinoid Deficiency Reconsidered: Current Research Supports the Theory in Migraine, Fibromyalgia, Irritable Bowel, and Other Treatment-Resistant Syndromes. Cannabis and cannabinoid research, 1(1), 154–165. https://doi.org/10.1089/can.2016.0009

12) Dmitrieva, N., Nagabukuro, H., Resuehr, D., Zhang, G., McAllister, S. L., McGinty, K. A., Mackie, K., & Berkley, K. J. (2010). Endocannabinoid involvement in endometriosis. Pain, 151(3), 703–710. https://doi.org/10.1016/j.pain.2010.08.037

Drugi viri:

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/10749095/

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3237301/

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/8273984/

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2974811/

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1114769/

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/18836861/