Naša odgovornost, ko kupimo piščančje meso
Naša odgovornost, ko kupimo piščančje meso
Ben Moljk z oddelka za ekonomiko kmetijstva na Kmetijskem inštitutu Slovenije pravi, da sojine tropine v Slovenijo uvažamo za krmo živali. "Pri nas je največji porabnik sojinih tropin prav gotovo perutninarstvo".
Zakaj je to pomembno?
Ker veliko večino sojinih tropin uvažamo iz Brazilije - iz območij, kjer je bil - za namene kmetijstva in izvoza - posekan deževni pragozd. Ali smo torej pri nakupu piščanca v trgovini (pa tudi nekaterih drugih živil) odgovorni za redčenje pragozda in posledično za podnebne spremembe?
Zraven tega gre za gensko spremenjeno sojo. Čeprav nas še vedno prepričujejo, da je gensko spremenjena hrana popolnoma v redu in brez posledic, v praksi izkušnje kažejo zelo drugačno sliko.
Slovenija je v zadnjih 15 letih več kot početverila uvoz sojinih tropin (iz gensko spremenjene soje). Če smo v letu 2010 uvozili iz Brazilije 85.281 ton sojinih tropin, smo jih 2020 že 369.406.
Kaj pa sploh so sojine tropine?
Sojine tropine so stranski proizvod pridobivanja olja, pridobljen iz oluščenih sojinih zrn po ekstrakciji in ustrezni toplotni obdelavi. Torej ne gre za polnovredno sojo, ampak za ostanke. Iz rastline tako dobijo olje in tropine in vsako posebej prodajo. V krmni mešanici za perutnino pa lahko opazimo, da olja in maščobe potem dodajajo. Zakaj že?
Perutnino se največkrat (tudi ob domači reji) krmi z dodatki, kot so krmila. Ravno v njih najdemo to sojo, pa še marsikaj drugega. Sestavine neke krmne mešanice so na primer (konkretni primer): "Koruza, sojine tropine*, pšenica, monokalcijev fosfat, kalcijev karbonat, koruzni gluten, natrijev klorid, maščobe in olja, natrijev bikarbonat, premiks, lizin, metionin, treonin, organske kisline. * proizvedeno iz gensko spremenjene soje."
Kakšna je torej kakovost olj in maščob, ki jih dodajajo? To se v tem trenutnu sprašujem. Verjetno znova predelane, rafinirane maščobe.
Ali so torej krmne mešanice ostanki živilsko predelovalne industrije začinjeni z na primer vitamini, amino kislinami in podobno, da se nam zdi, kako super so?
Poraja se mi vprašanje, ali ni bolje živali dati celo rastlino - morda doma zamleto, z vsemi snovmi, ki so naravno prisotne, namesto da vse predelujemo in potem znova predelane stvari skupaj zamešamo?
Kakorkoli že, dodatno z nakupom piščanca v trgovini spodbujamo nehumano tretiranje živali, le te so že prvi dan cepljene, in konstantno tretirane z antibiotiki, tudi hormoni-za hitrejšo rast.
Vse skupaj še lepo zavijejo v plastiko, torej spodbujamo uporabo le te (katera je mimogrede lahko tudi velik motilec hormonov).
Če vsemu skupaj dodamo še svetovno trgovino - torej vpliv na okolje zaradi prevoza iz tako oddaljenih držav, kot je Brazilija, imamo že polno kapo razlogov, zakaj perutnine ne kupovati v trgovini ampak raje od kmeta, kjer vemo, da se žival vsaj prosto giblje zunaj in išče ter uživa v svoji naravni hrani.
Se nam to kje vrača?
Seveda se, saj je vse povezano. Če jemo živali, ki so bile krmljenje z gso, z močno predelano hrano, tretirane s cepivi, antibiotiki, hormoni, zavite v plastiko, ne moremo pričakovati, da posledic ne bomo čutili. Vedno več kroničnih bolezni, težav s hormoni, zanositvijo, da ne govorim o še resnejših boleznih.
Smo to kar jemo. In to, kar večina današnje družbe je, lepo odraža njeno splošno počutje. Kaj pa ti ješ?
