Kako nas je "moram" zasužnjil
Kako nas je "moram" zasužnjil
Danes se ogromno govori o moški in ženski energiji – o principih, ki jih nosimo v sebi vsi, tako moški kot ženske. Moška – yin energija je povezana z ognjem, soncem, gibom, zavedanjem, Shivo, toploto, dnem, aktivnostjo, namenom, kontrolo, doseganjem cilja. Ženska – yang pa z vodo, luno, pretokom, življenjsko energijo, Shakti, hladom, nočjo, pasivnostjo, »samo biti«, predajanju, poti.
Mental, misli so yin energija. Prav tako fokus, doseganje ciljev. In če se danes kot ženska ustaviš in vprašaš, »koliko časa v dnevu so mental, misli, fokus, kljukanje to do liste (v dnevniku ali v glavi) v ospredju?«, kakšen odgovor dobiš?
Opažam, da se nas ogromno lovi v tej moški energiji precej več časa, kot v ženski. Mislimo, da moramo. Reševati težave. Izpolnjevati zahteve. Pospravljati. Da moramo kuhati. Da se moramo ljubiti. Da moramo skrbeti za druge. Da moramo služiti denar.
Moramo nima nič s predajanjem, spontanostjo, pasivnostjo. Z žensko energijo. Večinoma smo z energijo v glavi, namesto v telesu.
In ker je »moram« čedalje več, postajamo ujete. Lovi nas anksioznost, nemir, nezadovoljstvo. Ker »moram« nikoli ne zmanjka. Ne glede na to, kaj vse naredimo.
Kaj bi se zgodilo, če vse izpustimo? In samo smo?
Kako lepo nam je bilo kot otrokom (upam, da vsaj večini), ko »moram« ni bil del nas. Ko smo kljub »neopravljenim stvarem« lahko uživali v trenutku brez trohice slabe vesti in uhajanja misli.
Kaj se je zgodilo med odraščanjem? Kdo, kje so nam tako močno, tako globoko zasidrali »moram«?!
Zakaj?
Zato, da izpolnjujemo naloge drugih? Zato, da nas zaposlijo? Zato, da se odtujimo sami od sebe?
Ali pa smo si to sami (same) naredile? Ker smo mislile, da nismo »dovolj«?
Danes je dan za biti. Danes ne rabimo to do liste. Namesto temu sledimo občutku. Jaz sem brez podloge naredila nekaj jogijskih asan, nato sem si zaželela, da to napišem. Čeprav bi lahko, če bi želela, dala prednost To do listi. Pa ji ne bom. Danes ne.
